Rjavoprsi jež Erinaceus europaeus

Značilnosti

Jež je prebivalec gozda, ki ga večkrat slišimo, kot vidimo, ko hodi skozi listje na gozdnih tleh. Je predvsem prebivalec gozdov, ki imajo veliko grmovja. Svoj dom si lahko najde tudi v sadovnjaku, parku ali domačem vrtu. Potrebuje le ustrezno zatočišče, kamor se lahko umakne ob nevarnosti in v njem prespi dan.

Vrsta	Sesalec
Življenjski prostor	Čist ali mešan gozd, Gozdni rob, Iglasti gozd, Listnati gozd, Mešan gozd, Svetli gozd, Temni gozd
Velikost	20 do 30 cm
Teža	400-1100 g

Posebnost habitata

Opis

Jež ima kratko in čokato telo, ki je po zgornji strani pokrito z bodicami. Te so rumenkaste, na sredini in na konici pa temno rjave. Ima koničast smrček, majhne oči in kratka okrogla ušesa. Zraste do 30 cm v dolžino in ima do 2,5 cm dolg rep. Če se znajde v nevarnosti, se zvije v bodečo kroglo, cvili, hrka in cmoka. Ima dobro razvit voh. Vidi slabo. Gnezdo si naredi v grmovju, pod kupom dračja, v kompostu ali v živi meji. Če primernega prostora ni, si izkoplje luknjo, ki je 30 cm globoka in ima dva izhoda usmerjena sever – jug. Za izdelavo gnezda uporabi travo, listje, slamo ali seno. V gnezdu preživi tudi zimo, ko spi zimsko spanje, ki ga občasno prekine za iskanje hrane. Samica vsako leto skoti eno ali dve legli z 2 do 10 mladiči. Spregledajo v 14 do 18 dneh in sesajo do 20 dni. Samostojni postanejo po 45 dnevih. Spolno lahko dozorijo že v prvem letu. Jež se prehranjuje predvsem z žuželkami. Na njegovem jedilniku so kobilice, hrošči in njihove ličinke. Poleg tega pa se loti tudi poljskih in gozdnih miši, deževnikov, ptičev in ptičjih mladičev ter kač. Prehranjuje se tudi z jagodami in sadjem.