Značilnosti
Kreheljc je najmanjši med racami, ki jih lahko vidimo v Sloveniji.
Vrsta |
Ptič |
Življenjski prostor |
Močvirje |
Velikost |
34 - 38 cm |
Teža |
320 - 360 g |
Opis
Samica kreheljca je varovalno obarvana – z rjavo grahastim vzorcem se odlično prikrije v gosti vodni ali obrežni vegetaciji. Po obarvanosti jo bomo težko ločili od samic drugih vrst rac. Najbolj izstopata njena velikost in bleščeče zeleno ’okence’ na zgornji strani kril tik ob telesu. Samec ima ’okence’ enake barve, a je za razliko od samice zelo vpadljivih barv. Njegovi marmorirani boki od daleč zgledajo sivi, bledo rumenkaste prsi in trebuh pa so posuti s temnimi pegami in pikami. V času razmnoževanja sta njegova glava in vrat izrazite rdeče rjave barve, preko oči in senc proti tilniku pa sega zelena proga s tanko rumeno obrobo. Hrbet in krila ima siva, vzdolž bokov pa se vleče bela proga, ki jo poudarja še črna proga pod njo. Samca lahko že od daleč spoznamo po črno obrobljeni rumeni zaplati perja pod repom. Razpon kril pri odraslih pticah je od 53 do 59 cm.
Kreheljc je čez dan aktivna raca, ki se v času gnezdenja hrani čez dan, v hladnem delu leta, zlasti v sezoni lova, pa si hrano navadno išče ponoči. Spomladi in poleti se prehranjuje v glavnem s hrano živalskega izvora – žuželke, drobni raki in ostali vodni nevretenčarji. Jeseni in pozimi se kreheljc osredotoči na semena vodnih rastlin (makrofitov), trav in šašev ter na semena žitaric, ki so ostala na poljih.
Gnezdo nastelje v kotanjo na tleh. Navadno ga skrije v močvirsko rastje ali pod grm tik ob vodi. Gnezdi od aprila ali maja do julija. Najraje na plitvih, močno obraščenih vodnih telesih v bližini gozda. Ne gnezdi pa samo na ustreznih jezerih in rekah, ampak tudi na mokriščih z mešano morskao in sladko vodo.
V Sloveniji je kreheljc zelo redek gnezdilec in spoznan za močno ogroženo vrsto.