Močvirski cekinček Lycaena dispar

Značilnosti

Leti od maja do junija in od avgusta do septembra v dveh zarodih, pravimo da je to dvogeneracijska vrsta. Je največji evropski cekinček.

Vrsta	Žuželka
Življenjski prostor	Jezero, Močvirje, Mokro rastišče, Rečni rob, Ribnik
Velikost	30-40 mm (razpon kril)

Opis

Samica je praviloma večja od samca. Zgornja stran kril pri samcu je zlatordeče barve z ozkim črnim robom in po eno črno pego na vsakem krilu. Pri samici je zgornja stran prednjih kril manj izrazite ognjeno rdeče barve, črn zunanji rob pa je širši kot pri samcih; zgornja stran zadnjih kril je črna, le širok zunanji rob je oranžen. Spodnja stran sprednjih kril je pri samcu in samici oranžne barve s črnimi pegami pri zunanjem robu kril in z belo obrobljenim črnimi pegami proti telesu metulja. Spodnja stran zadnjih kril je pri obeh spolih modrosive barve, oranžni zunanji pas pa poteka od prve do šeste žile. Belo obrobljene pege so razporejene v značilnem vzorcu. V Sloveniji je vrsta zaradi izginjanja močvirskih habitatov ogrožena vrsta. Živi v omejenih predelih po vlažnih travnikih in močvirjih, poseljuje obrežja rek in jezer ter z visoko in gosto zeliščno vegetacijo porasle vodne jarke. Osebki tega metulja se običajno nahajajo posamič, saj samec ščiti svoj teritorij pred drugimi samci iste vrste. Manjši močvirski travnik ali 100 in več m² zadostuje za en par cekinčkov. Hrani se z različnimi vrstami kislic. Samica odlaga jajčeca v majhnih skupinah na spodnjo stran listov hranilnih rastlin gosenic. Gosenica je zelena in posuta z belimi pegicami; glavo ima rjavo. Mrzli del leta prezimijo in postanejo aktivne v sredini meseca maja. Zabubijo se na steblu ali ob osrednji žili na hranilni rastlini. Buba je pepelnato siva z rjavimi pegami.