Značilnosti
Je največji predstavnik družine deževnikov. Po velikosti je podobna golobu. Priba je glasen ptič, ki ga pogosto slišimo tudi ponoči, predvsem ko odganja vsiljivce med gnezdenjem.
Vrsta |
Ptič |
Življenjski prostor |
Močvirje, Polje, Travnik |
Velikost |
28 do 31 cm |
Teža |
220 g |
Opis
Od daleč je to črno bela ptica na dolgih nogah, od blizu pa opazimo, da se barva njenega hrbta in zgornje strani kril kovinsko lesketa v prelivajočih se temno zelenih do rjavo vijoličnih barvnih odtenkih. Le pozimi robovi peres na njenem hrbtu obledijo. Črni so sprednji del vratu, kljun, proga čez bela lica in vrh glave, ki ga krasi dolg čop tankih peres. Belina trebuha se po spodnji strani kril razliva do 'zapestja', preostali del spodnje strani kril je črn. Trtica in spodnji del repa sta rjasto rjave barve, zgornja stran repa pa je bela s črno trikotno risbo na koncu. Noge so umazano rožnate barve.
Med aprilom in julijem gnezdi na traviščih v nižinah. Najraje izbira naravne mokrotne travnike, gnezdi pa tudi na pašnikih in tratah z zaplatami gole zemlje in celo na njivah. Plitvo gnezdo napraska na predelih z nizkim rastjem. Po končanem gnezdenju se pribe zbirajo v velike jate, ki se nato selijo iz Evrope na prezimovališča v Afriki. Pozimi priba ostaja zelo družabna, skupinsko prenočuje na velikih, odprtih pašnikih, hrano pa si išče na vlažnih travnikih, na obalah rek in jezer, na preoranih njivah in v obmorskih območjih. Hrani se v glavnem z žuželkami, tako z ličinkami kot z odraslimi osebki, lovi tudi pajke, polže, deževnike in dvoživke, manjši del njene prehrane pa predstavljajo semena in drugi deli rastlin. Preko peruti meri od 67 do 72 cm.