Predstavitev
Habitata Temenica

Habitat Temenica se nahaja na Dolenjskem v bližini Novega mesta. Razprostira se na 156,03 ha oziroma na 1 560 300 m². Habitat Temenica je vključen v Naturo 2000. 

Jugovzhodna Slovenija je po klasifikaciji NUTS-3 (Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji) ena izmed dvanajst razvojnih regij v Sloveniji. Regijo sestavljajo 3 geografsko povezane enote: Dolenjska (Novo mesto, Šentjernej, Šmarješke Toplice, Dolenjske Toplice, Škocjan, Straža, Mirna peč, Miren, Trebnje, Šentrupert, Mokronog, Žužemberk), Kočevsko- Ribniško (Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški potok, Kostel, Osilnica) in Bela krajina (Semič, Črnomelj, Metlika) – slednji enoti sodita v makroregijo Ljubljana in Osrednja Slovenija, Dolenjska pa v makroregijo Termalna Panonska Slovenija.

Slika: Jugovzhodna Slovenija in Dolenjska

Vir: Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji-NUTS, 2008

V regiji Dolenjska je opredeljenih 38 območij Natura 2000, ki obsegajo več kot 40 % celotnega območja Jugovzhodne Slovenije. Vse občine Jugovzhodne Slovenije so vključene v varstvena območja Nature 2000.

  • Ravninske sprehajalne poti. 
  • Krožno kolesarjenje.
  • V neposredni bližini urbanega okolja.

Reka Temenica

Reka Temnica je poleg Ljubljanice in Reke ena najbolj značilnih ponikalnic slovenskega krasa. Dobršen del teče po temačnem kraškem podzemlju, zaradi česar je reka najbrž tudi dobila ime. Strmec se ji v prvih treh kilometrih naglo zmanjša. Porečje Temenice je precej nesimetrično in ima večje pritoke le v zgornjem delu. V dolžino meri skoraj 28 km. Dolina Temenice sledi smeri sever-jug.

Temenica je reka ponikalnica, ki od izvira v Bukovici (pod Obolnim) na nadmorski višini 550 m in kar dvakrat ponikne. Večinoma teče po apnencu in dolomitu. Prvič ponikne pri Dolenjih Ponikvah v več požiralnikih. Na dan pride v Mirnopeški dolini pod hribom Svete Ane v izviru Zijalo. Po Mirnopeški dolini teče reka do ponorov pri Goriški vasi, kjer drugič izgine pod površje. Zadnji tretji izvir reke Temenice je pri Luknji pri Prečni (Habitat Ajdovska planota, ki meji s Habitatom Temenica) in se tako nahaja le nekaj metrov pred začetkom Habitata Temenica na severozahodu.

Reka v tem zadnjem delu teče preko habitata Temenica čez Zaloško polje in se kot levi pritok izlije v Krko pri Češči vasi na namorski višini 170 m. Potek reke Temenice je tudi meja med občino Straža in Občino Novo mesto.

Ponikalnica je izraz za reko s kraškim izvirom, ki po navadi teče po neprepustni podlagi kraškega polja, ob stiku z apnencem pa ponikne v tla. To mesto imenujemo požiralnik, ponikev ali pa jamski ponor, če voda na tem mestu izginja v podzemno jamo.

Prebivalci na Habitatu Temenica

Reka Temenica s svojo značilno strugo, ki večkrat spremeni smer, nudi življenjski prostor več vrstam živih bitij. Spletna aplikacija Habitat Temenica ima namen prikazati živa bitja, tako rastlinska kot tudi živalska, ki so v bližini reke Temenice našla svoj prostor za bivanje.

Ob spodnjem toku Temenice na primer prebiva ena pomembnejših dolenjskih populacij močvirske sklednice, ki je edina slovenska domorodna sladkovodna želva in je zaradi uničevanja močvirij vse bolj ogrožena. V reki Temenici se prehranjuje tudi vidra, ki je eden najbolj ogroženih evropskih sesalcev. Prisoten je tudi bober, ki je do nedavnega v Sloveniji veljal za izumrlo vrsto, vendar se je k nam priselil l. 1998 kot posledica naselitve na Hrvaškem in si danes izbojuje svoj prostor. Je ključna vrsta, saj svojo dejavnostjo vpliva na celotni ekosistem. Od njegove prisotnosti je odvisen obstoj številnih drugih vrst živih bitij. Bober vzdržuje posebno vrsto naravnega okolja, mokrišča. Z gradnjo jezov upočasni vodni tok, s čimer izboljša kakovost vode, kar vpliva na celotno združbo v vodi. Poveča se vsebnost ogljika, zmanjša se vsebnost dušika in zniža se pH vrednost.

Živali Rastline

Habitat Temenica in Natura 2000

NATURA 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij za ohranjanje divjih živali in rastlinskih vrst ter naravnih habitatov, ki so redki ali pa že ogroženi. Evropska unija je omrežje Natura 2000 uvedla kot enega od pomembnih delov izvajanja direktive o pticah in direktive o habitatih.

Pomembni živali, zaščiteni po Naturi 2000 na habitatu Temenica, sta želva sklednica in vidra.

Obrazložitev

Na osnovi prilog in pogojev v direktivi o habitatih 92/43/EEC (SCI) in direktivi o pticah 2009/147/EC (SPA) se je določilo velikost območja. Glavna lastnost območja je vodotok v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion. Sestoji iz zakoreninjenih vodnih rastlin (Callitriche spp., Potamogeton nodosus, Ranunculus subg. Batrachium itd.) vključno z mahovi in makroskopskimi algami. Gre torej za habtatni tip s kodo 3260 s poimenovanjem 'Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion'.

Ta obravnavani habitatni tip naj bi obsegal vse tekoče vode z zakoreninjenimi plavajočimi semenkami, razen tistih, ki zaradi počasnosti vodnega toka fitocenološko bolj spominjajo na makrofitsko vegetacijo stoječih voda. V Sloveniji je stanje tega habitatnega tipa razmeroma slabo poznano.

Platforma LifeHabitats.com in aplikacija E-vodič

Habitat je v svoji posebnosti še zelo neraziskan, to pa se bo s pomočjo aplikacije E-vodič, ki je živo interaktivno orodje, spremenilo. Obiskovalcem z mobilno aplikacijo omogočamo, da se seznanijo z informacijami o živih bitjih na tem habitatu in da seveda tudi sami prispevajo k širjenju informacij.

Zato vas vse vabimo, da obiščete habitat Temenica in se podate na sproščen sprehod, na katerem se boste lahko podučili o značilnostih habitata ter živih bitij na habitatu. Če boste kakega prebivalca habitata tudi v živo srečali, vas vabimo, da ga fotografirate, ter nam fotografijo pošljete na e-mail: info@lifehabitats.com, slika bo šla skozi strokovni pregled in bo ob privolitvi avtorja nameščena na spletno mesto ali v aplikacijo E-vodič, kjer  bo na voljo tudi ostalim uporabnikom in obiskovalcem. Na ta način boste poleg edinstvenega doživetja tudi prispevali k večji raziskanosti in poznavanju habitata.

OK

Spletna stran za svoje delovanje uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Z uporabo te spletne strani soglašate, da se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij