V naslednjih dneh je napovedano poslabšanje vremena s padavinami. Zanima me, kakšen je utrip v predelu habitata Temenice, ki je biotsko precej pester. Pozornost mi najprej pritegne vejica šipka (Rosa canina) s plodovi.

Plodovi vsebujejo veliko vitamina C ter jabolčne, citronske, jantarjeve in fosforne kisline, kar lahko pomaga pri preventivni zaščiti pred jesenskimi prehladi. Najprimernejši čas za nabiranje plodov v zdravilne namene je v oktobru in novembru. Posebej sem pozoren na nenavadno deformacijo na šipkovem poganjku. Gre za hipertrofijo oz. nenormalno rast lista zaradi izločkov ličinke šipkove ose šiškarice (Diplolepis rosae).

Te t. i. zelene šiške ličinkam nudijo zavetje in hrano. Tudi te šiške je mogoče uporabiti za čaje, ki pomagajo pri odvajanju vode in lajšanju sečnih obolenj.

Ko se v miru sprehajam in opazujem bližnjo okolico mi oko zazre posamezne cvetlice, ki se med zadnjimi poslavljajo s svojimi cvetovi. Tu opazim enoletno suholetnico (Erigeron annuus),

ki je sicer tujerodna vrsta, a v Sloveniji že močno razširjena.

Nekoliko naprej se v bogati zlato rumeni barvi baha ripeča zlatica (Ranunculus acris),

v travi pa se sramežljivo skrivata navadna marjetica (Bellis perennis) in navadni regrat (Taraxacum officinale). Ni mogoče spregledati tudi navadne mokrice (Stellaria aquatica), navadnega vratiča (Tanacetum vulgare)  in navadne škrbinke (Sonchus oleraceus). Posebej me razveselijo svetlo modra glavičasta socvetja navadnega objeda (Succisella inflexa), nekoliko zakrita s poganjki tu rastočih grmovnic. Nenadoma zagledam križnolistni mleček (Euphorbia lathyris),

 ki je sredozemska vrsta. To dvo- oz. večletnico mnogi sadijo v vrtove v želji po odganjanju ali pa po preventivnem varstvu povrtnin pred voluharjem. Iz vrtov je vrsta seveda uspešno pričela naseljevati tudi neobdelane površine. Vsi njeni deli so strupeni.

Jesen je čas obilja in barvitosti. Prijetno me preseneti vejica grmovnice navadne trdoleske (Euonymus europaeus).

Rdeče obarvani plodovi, ki so se razvili iz drobnih nevpadljivih zelenih cvetov, so prava paša za oči. Celotna rastlina je strupena. Živo rdečo barvo plodov ima tudi polgrmiček grenkoslad (Solanum dulcamara).

Njegova uporaba je še vedno pogosta v homeopatiji (izvlečki delujejo proti vnetjem, zmanjšujejo srbenje idr.). Z nežno vinsko rdečo barvo listov pa se s koledarskim letom poslavlja navadni gozdni koren (Angelica sylvestris).

V bližini so prisotni tudi počasi razpadajoči ostanki njegovih mogočnih cvetov.