Šarenka Oncorhynchus mykiss

Značilnosti

Vrsta postrvi, ki je prvotno živela le v Tihem oceanu in v jezerih Severne Amerike zahodno od Skalnega gorovja. Danes najdemo šarenke po vsem svetu in so v prehrani zelo cenjene, žal pa so ponekod resno prizadele domorodne živalske vrste. Šarenke v dolžino merijo od 30 do 45 cm, kadar živijo v morju, pa od 50 do 100 cm in tehtajo med 2,5 in 10 kg.

Vrsta	Riba
Življenjski prostor	Jezero, Močvirje, Potoki, Reke, Ribnik
Velikost	30-45 cm
Teža	2,5-10 kg

Opis

Njihova posebnost je namreč, da čeprav celo življenje preživijo v sveži vodi, se lahko v pravih razmerah selijo tudi v morje, vendar pa se morajo za parjenje vrniti v sladko vodo. Šarenka ima glavo in obliko trupa podobno potočni postrvi. Tudi odrasli samci so s svojo navzgor zasukano spodnjo čeljustjo podobni drugim postrvjim samcem. Barva telesa se do neke mere prilagaja barvi okolja, je lahko temnejša ali zelo svetla. Sicer pa je hrbet temnejši, sivo do rjavo zelenkast, boki so svetlejši, trebuh svetlo siv do belkast. Vzdolž pobočnice poteka od glave do repa rdeča proga, ki postane ob drsti čudovito mavrično obarvana in od tod tudi njeno angleško ime rainbow trout, kar pomeni mavrična postrv. Po vsem trupu in vseh plavutih ima posejane drobne črne pege. Šarenka spolno dozori v 2.-3. letu starosti. V svoji domovini se v času drsti seli iz morja v sladke vode ali pa preživi celo življenje v sladkih vodah. Pri nas pa tam, kjer se naravno razmnožuje, ostane celo življenje in se ne seli. V naravi se drsti od februarja do aprila, v ribogojnicah pa že decembra ali še prej (oktobra). Samica odloži 1600-2000 iker na kilogram telesne teže. Ikre so velike, v premeru merijo okoli 4,5 mm. Prehranjuje se tako kot ostale vrste postrvi, torej z drobnimi vodnimi nevretenčarji, žuželkami, ki letajo nad vodami, in z večjimi in manjšimi ribami. V svoji naravni domovini živi v jatah v večjih tolmunih in globljih predelih vodotokov. Pri nas naseljuje iste vode kot potočna postrv, prenese pa višje temperature in ni avtohtona vrsta ribe. Prvotna domovina šarenke je Severna Amerika. Od naselitve v Evropi, kamor so jo leta 1880 naselili iz Kalifornije, se je razširila po vseh evropskih vodotokih. Tudi v Sloveniji, kamor so jo prinesli leta 1890, naseljuje skoraj vse vodotoke, njeno populacijo pa umetno vzdržujejo ribiči, ki jo stalno naseljujejo za športni ribolov. V številnih vodah, kamor jo ribiči vlagajo, se tudi razmnožuje. Zaradi hitre rasti šarenko gojijo v ribogojnicah po vsej Sloveniji tako za vlaganje v športno ribolovne vode kot za prehrano ljudi. Med vsemi postrvjimi vrstami je pri nas gospodarsko najpomembnejša. Za športni ribolov je zanimiva zlasti zato, ker je zelo požrešna in prijema ob vsakem dnevnem času, poleg tega pa ni izbirčna za vabo.