Platnica Rutilus virgo

Značilnosti

Je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae) in endemit donavskega porečja. Je riba z vretenastim, bočno sploščenim telesom, pokritim z velikimi luskami.

Vrsta	Riba
Življenjski prostor	Jezero, Močvirje, Potoki, Rečni rob, Reke, Ribnik
Velikost	do 45 cm
Teža	do 3 kg

Opis

Ima majhno glavo z majhnimi, podstojnimi usti, katerih ustnice so debele, v njih pa so enoredni goltni zobje. Hrbet je pri odraslih primerkih svetlo sivozelene barve, boki so v istem barvnem tonu, le malce svetlejši, trebuh pa bel do modrikast. Hrbtna in repna plavut sta istih odtenkov kot trup, prsni sta bledo rumene, trebušni in predrepna plavut pa so rdečkaste barve. Platnica doseže dolžino do 45 cm, povprečno pa te ribe živijo do 15 let. Spolno dozorijo v tretjem letu starosti, drstijo pa se od marca do maja pri temperaturi vode 10-14 °C na plitvih prodiščih ali v gostem rastlinstvu rečnih rokavov, kamor samice prilepijo od 40.000 do 60.000 iker. V času drstitve dobijo samci bele drstne bradavice po glavi in telesu. Platnica se hrani z vodnim rastlinjem, občasno pa tudi z raznimi vodnimi žuželkami in njihovimi ličinkami. V jatah živi platnica le v spodnjih delih vseh večjih pritokov reke Donave od Bavarske navzdol ter v Donavi sami. V Sloveniji jo je najti v reki Krki, spodnjem toku reke Save, v Dravi, Muri in večjih pritokih teh rek. Populacija platnice v Evropi močno upada, vzrok za to pa ni znan in je verjetno povezan z onesnaževanjem. Črpanje gramoza iz strug rek neposredno vpliva na število in površino ustreznih drstišč, saj jih s to dejavnostjo neposredno uničujemo. Pregrajevanje in zajezovanje vodotokov brez ustreznih prehodov neposredno prekinjajo selitvene poti platnic na drst. Po drugi strani take strukture spremenijo hidrologijo vodotoka, vodni tok se običajno močno zmanjša, globina vode se poveča, prihaja do usedanja drobnih usedlin na dno vodotoka. Spremeni se habitat, ki postane manj ustrezen ali neustrezen za bivanje platnice. Spremeni se tudi struktura običajnih živalskih in rastlinskih združb, prehranjevalne verige ipd. Vse te spremembe se seveda odrazijo v pojavljanju, številčnosti in strukturi populacije platnice na neki lokaciji oziroma vodotoku. V Sloveniji je platnica zavarovana tudi z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/2002) pa platnico opredeljuje kot prizadeto vrsto (E).