Žvižgavka Anas penelope

Značilnosti

Žvižgavka sodi v rod rac, a zaradi okroglaste glave po obliki spominja na race potapljavke kot sta kostanjevka ali sivka. Iztegnjena je dolga od 45 do 51 cm, razpon njenih kril pa meri od 75 do 86 cm. Samec je čudovito obarvan in ga v svatovskem perju ne moremo zamenjati z nobeno drugo vrsto. Samica je rjave varovalne barve.

Vrsta	Ptič
Življenjski prostor	Jezero, Močvirje, Potoki, Reke, Ribnik
Velikost	45 - 51 cm
Teža	720 g

Opis

Samec ima na daleč vidno rumenkasto obarvano čelo in teme, ostali del glave pa je kostanjevo rjav. Njegov hrbet in boki so sivi, ima umazano rožnato obarvane prsi in bel trebuh. Zanj značilen je tudi širok bel pas na krilih, tik nad kovinsko zelenim zrcalom, nekaj beline pa ima še pred svojim črnim repom. Kljun je modrikasto siv s črno konico. Samica je manj vpadljivih barv. Njeni boki, prsi, vrat in glava so temno rjavi. Glavo krasijo drobne črne pege, ki se okoli oči zgostijo v temnejšo liso. Krila so siva, rjava in črna, ob repu pa se pokaže še nekaj umazano bele barve. Tudi samica ima modrikasto črn kljun s črno konico, po katerem jo lahko v dobri svetlobi ločimo od drugih vrst. Žvižgavki so dali ime melodični žvižgi samcev, ki na jezercih obdanih z barji ali travišči na daljnem severu s kratkim uiiiu! kliče samico. Večina žvižgavk gnezdi v Rusiji in Skandinaviji, del populacije pa tudi v Veliki Britaniji in ZDA. Z gnezditvenih območij se pred zimo umakne v toplejše kraje v Aziji, Afriki in Sredozemlju. Prezimuje na nižinskih jezerih ali poplavnih ravnicah in na blatnih morskih obalah. Žvižgavka je družabna rastlinojeda ptica, ki se pogosto v velikih jatah, podobno kot gosi, pase na traviščih ob jezerih in rekah. Gnezdi maja in junija predvsem daleč na severu, pri nas pa jo lahko opazujemo na selitvi ali pozimi, saj je pri nas reden zimski gost.