Dolgopecljati brest Ulmus laevis

Značilnosti

Drevo. Življenjski prostor - vlažni gozdovi, nabrežja, grmovnata pobočja.

Vrsta	Drevesa (makrofanerofiti)
Življenjski prostor	Gozdni rob, Mešan gozd
Velikost	do 35 m

Opis

Je nižinska in nekoliko bolj celinska vrsta, ki v višino doseže največ do 35 metrov in doseže starost okoli 200, izjemoma celo 300 let. Najbolje uspeva na svežih globokih, peščenih ali ilovnatih tleh v nižinskih gozdovih ob vodotokih in celo na občasno poplavljenih tleh, uspeva tudi v globokih zmerno suhih tleh, pojavlja pa se celo v gozdnih stepah do nadmorske višine okoli 300 metrov. Odporen je proti mrazu, suše pa ne prenaša dobro. Za rast potrebuje nekoliko več svetlobe kot poljski in gorski brest. Koreninski sistem je plitev, a močan, na prsni višini deblo lahko doseže premer do 2 m. Drevesna skorja je sprva gladka. Kasneje pa razpoka na tanke sive luske, ki s starostjo postajajo sivo-rjave, skorja pod njimi pa rdečkasto-rjava. Stara drevesa imajo močno razbrazdano skorjo, ki je podobna drugim vrstam brestov. Listi so tanki, enostavni, narobe jajčasti ali eliptični z značilno asimetrično bazo. V dolžino dosežejo do 10 cm, v širino pa okoli 7 cm. Imajo dvakrat napiljen listni rob. Spodnja stran listov je poraščena z gostimi, kratkimi dlačicami. Drevo listje odvrže zgodaj v jeseni, hitreje kot ostale vrste brestov. Cvetovi dolgopecljatega bresta so smetanaste barve, obojespolni in se oprašujejo z vetrom. Na veje so nameščeni z dolgimi peclji, ki povprečno merijo okoli 2 cm. Drevo cveti pred olistanjem. Plod je krilati orešek, ki zgodaj dozori, semena pa so dobro kaliva.