Letališče

Zametki novomeškega povojnega aerokluba segajo v leto 1948, ko je v okviru Okrajnega odbora Ljudske tehnike začel delovati modelarski krožek. Prvo šolanje jadralnih pilotov se je odvijalo leta 1949 v Kosovi dolini z vrabcem in štartom na gumo. Udeleženci, ki so tam uspešno opravili po nekaj »skokov«, so potem odšli na šolanje na Bloke.

Februarja 1950 so z Letalske zveze Slovenije poslali v Novo mesto letalskega učitelja Janka Slabeta, da je ustanovil Aeroklub Novo mesto, postal prvi upravnik Letalske šole in začel pripravljati gradnjo lope za shranjevanje letal. Jadralne letalce so začeli šolati leta 1951 na prvem klubskem dvosedežnem letalu roda, ti so potem nabirali minute samostojnega jadranja na enosedežni čavki in pozneje na jastrebu. Vzletali so z vitlom, pletenico so vlekli nazaj najprej na roke, potem z vojaškimi konji, z motornim kolesom BMW in nazadnje s traktorjem farmall. Zgradili so lopo in pozneje uredili še več pomožnih prostorov, učilnico, delavnico, gostinski lokal, črpalko za gorivo in drugo.

V začetku šestdesetih let so v Novem mestu ustanovili Dolenjski letalski center, ki je združeval klube iz Brežic, Bele krajine, Trebnjega in Novega mesta, predvsem zato, da bi tudi te občine vzdrževale letalsko dejavnost, saj so na letališču v Prečni leteli in skakali piloti in padalci iz vse jugovzhodne Slovenije, tudi Belokranjci in Posavci, ki v svojem okolju niso imeli pogojev za letalsko udejstvovanje. Letalska zveza Slovenije jim je za šolanje v motornem letenju dodelila letala aero 2 inaero 3.

V šestdesetih in sedemdesetih letih, ko so delovanje Dolenjskega letalskega centra podpirale tako občine kot Jugoslovanska ljudska armada, so močno obogatili letalsko floto, saj je bilo v lopi 11 jadralnih in 5 motornih letal, armada pa je med Stražo in Prečno zgradila 2000 metrov dolgo (s predpolji 2500 m), močno utrjeno in kakovostno travnato vzletno-pristajalno stezo v smeri 050 in 230. Predvsem člani Aerokluba Novo mesto so ta čas osvajali vrhunske dosežke: Cvetka Klančnik-Belin – svetovni rekord v trikotniku 200 km za ženske, Jože Uhan – 3. mesto v jadralskem prvenstvu Jugoslavije 1969 in član državne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Vršcu, Darinka Krstič-Uhan – državna prvakinja v padalstvu, Jaka Šmid – jadralski diamantni C,  Marija Levičar in Dušanka Hlavaty – članici državne reprezentance v padalstvu, Mitja Rozman in Stojan Krajnc – državna prvaka z jadralnimi modeli (F1A), modelarji Stojan Kranjc, Janez Grošelj in Darko Bauer – ekipni državni prvaki  Jugoslavije in izbrani za jugoslovansko državno reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Nasploh so bili novomeški modelarji v samem vrhu: Gregor Golobič državni prvak z motornim modelom 1984, Danijel Terlep v kategoriji jadralnih modelov 2. mesto na svetovnem prvenstvu 1990 in 1. mesto na evropskem prvenstvu 2004, Damjan Žulič 3. mesto ekipno na svetovnem prvenstvu v ZDA 2001, 3. mesto v generalni uvrstitvi Svetovnega pokala v kategoriji jadralnih modelov 2002 in 1. mesto v generalni uvrstitvi Svetovnega pokala v kategoriji motornih modelov. Vrhunske rezultate pa so Dolenjci dosegali tudi na drugih tekmovanjih. Na njihovo pobudo se je uveljavil slovenski jadralski trikotnik 300 km. Aeroklub Novo mesto in DLC sta izpeljala več državnih in slovenskih letalskih, padalskih in modelarskih tekmovanj.

V osemdesetih letih sta državno in zlasti občinsko vzdrževanje Dolenjskega letalskega centra povsem zamrla, vse bolj pa se je uveljavljalo zasebništvo. Leta 1985 so DLC razpustili, klubi zdaj nastopajo samostojno, nekdanja dejavnost se odvija predvsem v Aeroklubu Novo mesto na letališču v Prečni, v Aeroklubu Bela krajina na letališču v Prilozju in v Klubu letalcev Brežice na letališču v Cerkljah ob Krki.