Dne 30. 1. 2020 sem bil ponovno v delu habitata Temenica. Moja želja je
bila, da bi se nekoliko sprehodil v območju glinokopov, pa so me razmere
zaradi zamrzlih tal in delne odtalitve zgornje plasti tal odvrnile od
namere. Zato sem se odločil za sprehod po gozdičku  desno od ceste, ki
povezuje naselje Hruševec in Brezje. To je hrastov gabrov gozdiček, ki
je na posameznih delih tudi nekoliko dvignjen in porasel z navadno
smreko, sicer pa se v smeri proti severu rahlo spušča v vrtačast jarkast
predel z manjšim izvirom vode. Voda v jarku se v času obilnejših padavin
precej poveča in se tudi dlje časa zadrži na takšni višini. Na obeh
straneh gozdiček spremljajo deloma travniške in deloma njivske površine.

Med sprehodom sem bil tudi tokrat pozoren na gobe in lišaje, posebej pa
sem bil pozoren na invazivke. Že takoj na začetku poti sta mojo
pozornost pritegnili dve grmovni vrsti, in sicer navadni lovorikovec
(Prunus laurocerasus)

in navadna mahonija (Mahonia aquifolium).

Obe sta vednozeleni vrsti in priljubljeni okrasni grmovnici, ki sta ušli iz
vrtov v naravo, najverjetneje s semeni, ki so jih s svojimi iztrebki
raznesle ptice. V tem predelu pa je močno razširjena tudi ena od
invazivnih drevesnih vrst, in sicer ameriški javor (Acer negundo).

V njegovih krošnjah so bili tudi še sedaj krilati plodovi s semeni,
imenovani tudi krilati oreški. Drevesa tega javorja rastejo zelo hitro,
kar pa pomeni, da je njegov les mehkejši in tudi zelo krhek. Značilnost
starejših dreves so polomljeni vrhovi.

Pogledi po deblih dreves so se najpogosteje ustavljali na tu prisotnih
vrstah lišajev. Lišaji so pomembni bioindikatorji onesnaženega zraka. Za
najbolj čista okolja veljajo območja, kjer uspevajo grmičasti lišaji, za
nekoliko manj čista pa območja, kjer se pojavljajo listasti in
skorjasti lišaji. Grmičastih lišajev tokrat nisem opazil, prisotni pa so
bili listasti in skorjasti lišaji. Med listastimi lišaji zagotovo
izstopata vrsti zvezdasti žuljevec (Physcia stellaris)

in dvomljiva
parmelija (Parmelia subrudecta).

Parmelijo sem opazil na eni od odpadlih
hrastovih vej, kar kaže, da so stelke tega lišaja razvite predvsem na
vejah v krošnjah dreves. Posamično sem opazil še navadnega rumenčka
(Xanthoria parietina),

ki sodi v skupino nitrofilnih vrst lišajev in
navadnega pljučarja (Lobaria pulmonaria),

ki je zelo občutljiv na
onesnažen zrak. Na deblih belega gabra so bile večje skupine
skorjastega lišaja navadnega poprharja (Phlyctis argena),

iz iste
skupine lišajev pa je zelo zanimiv tudi lišaj navadni pisemski lišaj
(Graphis scripta).

Na posameznih hrastovih deblih je bil prisoten
zeleno svetleči kolačkar (Lecanora expallens).

Na suhem bezgovem štrclju opazim gobice bezgove uhljevke (Auricularia
auricula-judae),

imenovane tudi judeževo uho. Ta saprofitska vrsta je v
Sloveniji sorazmerno pogosta. Ker je užitna, je pogosta sestavina
kitajskih juh in je znana vrsta v kitajski tradicionalni medicini.
Nadalje mojo pozornost pritegne mlečen madež na odmrlem lesu. To je
mlečna lesna goba (Irpex lacteus),

ki se pojavlja na lubju vej in debel
odmrlih listavcev. S svojim delovanjem povzroči nadaljnji razkroj
napadenega lesa. Z bogato barvno pestrostjo pa me je razveselila še
pisana ploskocevka (Trametes versicolor).

Tudi ta vrsta sodi med saprofite oz. gniloživke. Na odmrlem češnjevem debelcu opazim lesne gobe puhaste ploskocevke (Trametes pubescens).

Rastejo v listnatih gozdovih na odmrlih vejah ali deblih listavcev. Posebej sem pozoren na navadno
cepilistko (Schizophyllum commune)

z značilno razcepljenimi lističi trosnjaka, ki živi tudi parazitsko na panjih in poškodovanih drevesih
hrasta in jelše, pa tudi drugih listavcev. Ob koncu pa me na opuščenem
smrekovem polenu s svojo barvitostjo razveseli še saprofitska goba
oranžni tremor.

V poletnem času, ko se izsuši, goba postane skorajda
brezbarvna.