Pot od letališke steze aerodroma Prečna (cca. 500 m od ceste, ki povezuje naselji Zabukovica in Hruševec) v smeri JV proti vasi Loke.

Pot se prične v manjšem hrastovo gabrovem gozdičku nad manjšo vrtačo v katero se stekajo vode iz treh manjših izvirov in tudi padavinske vode iz makedamske poti ob stezi aerodroma. Brežine vodotokov so porasle z drevesi (hrast dob, beli gaber, navadna jelša), grmovnicami (leska…) in vzpenjavkami (navadni bršljan, hmelj). Pot ob strugi levega potočka po dobrih 400 m hoje pripelje do zasebne posesti z urejenim ribnikom in nato vodi po močvirskem predelu, poraslim z navadnim trstom. Nad brežinami so urejene njivske površine.

Meglen zimski dan, ki pa le diši po zimi zaradi mraza. Temperatura v jutranjem času je nekaj stopinj pod ničlo, čez dan pa se dvigne nekaj stopinj nad ničlo. To je čas, ko narava počiva. Pa je res tako? Moj današnji sprehod po Habitatu Temenica me je prepričal, da se živa bitja v naravi že pripravljajo na novo življenje. V to me prepriča pogled v poganjek navadne leske (Corylus avellana)

s številnimi moškimi mačicami, ki samo čakajo na ugodne temperature, da v okolico razsujejo svoj cvetni prah. Seveda se morajo tedaj razpreti tudi popki z ženskimi cvetovi. Razveselijo me tudi poganjki z moškimi cvetovi črne jelše (Alnus glutinosa). Sramežljivo pa se med njimi kažejo tudi razprti storžki, ki so se razvili iz ženskega socvetja v preteklem letu.

Na poti naletim na trohneče deblo trepetlike, na kateri se bahato razraščajo oleseneli trosnjaki trepetlikinega plutača (Phellinus tremulae)

Je parazitska gliva, ki povzroča belo gnilobo lesa in razbarvanje jedrovine. Nedaleč naprej na razpadajoči brezovi veji opazim brezovo odpadljivko (Fomitopsis betulina), 

ki je tudi parazitska goba in napada oslabele osebke navadne breze. Nekoliko naprej mi oko zazre olesenele trosnjake tudi na odmrlem debelcu črne jelše.

To so trosnjaki rdeče zvitocevke (Daedaleopsis confragosa), saprofitske glive. Posebej pa zbudi mojo pozornost s številnimi trosnjaki pisane ploskocevke (Trametes versicolor) poraslo odmrlo gabrovo deblo. Pripravek oz. čaj iz trosnjakov je zdravilen in se uporablja v kitajski in japonski tradicionalni medicini. Iz gobe pridobivajo učinkovino polisaharid K (PSK) za spremljevalno terapijo pri zdravljenju raka, saj blaži neželene učinke kemoterapije, zlasti pri raku želodca, debelega črevesa in pljuč. Vse omenjene gobe so aktivne tudi v zimskem času in s svojim delovanjem pripravljajo prostor za novo rast na mestu odmrlih dreves.

Presenečen obstanem ob urejenem ribniku s tankim prosojnim ledenim pokrovom, pod njim se namreč bahato razprostirajo lokvanjevi listi (Nymphaea sorta  Charles de Meurville).

Ob ribniku mojo pozornost pritegne tudi drobno življenje na tleh. Opazim lišaje, ki jim namenim vso svojo pozornost. Posebej je zanimiv skorjasti lišaj rožni betiček (Dibaeis baeomyces) znan tudi pod imenom rozasti talni lišaj, ki je značilen za nestabilna tla. V nadaljevanju na tleh opazim še tri grmičaste lišaje, in sicer grmičasto kladonijo (Cladonia portentosa),

rogatega jelenovca (Cladonia coniocraea)

in skledičastega jelenovca (Cladonia pixidata).

V grmičasti kladoniji je snov, ki učinkuje proti gram pozitivnim bakterijam, ki povzročajo tuberkulozo, lahko pa inaktivira tudi določene viruse.

Pogled se mi nato zazre v tukajšnji močvirni predel habitata. Ob robu stoječe vode se dvigujejo odmrla stebla širokolistnega rogoza (Typha latifolia)iz katerih vrhov se po bližnji okolici s pomočjo vetra raztresajo drobna semena. Rastlina se še bolj razširja s pomočjo podzemnih korenik. Za rogozom pa se v ozadju razprostira večja površina trstičevja oz. navadnega trsta (Phragmites australis).Ta lahko zraste do 4 m visoko iz 1 m globoke vode. V trstičevju se zadržujejo številne vrste ptic in tudi žuželk. Nakljuvano deblo odmrle črne jelše je dokaz o prisotnosti določenih vrst ptic.

Močvirski prostor je zaradi obilice vode idealno mesto tudi za razvoj mahov. Najdemo jih tako na tleh, kot tudi na deblih dreves in celo na vejah določenih grmovnih vrst. Razveseli me ne ravno zelo pogosta vrsta praprotnice, kijasti lisičjak (Lycopodium clavatum).

V ljudskem zdravilstvu se je uporabljal nadzemni del rastline v obliki preliva kot sredstvo za čiščenje krvi, proti revmatizmu in protinskim težavam, boleznim ledvic in mehurja. Nadaljnji sprehod me privede do mahu kapičarja (Polytrichum formosum), katerega prevod iz nemščine pomeni lepi dekliški lasje. Vrsta je pomembna, ker močno zadržuje vodo. Na deblu nekaterih dreves opazim vrsto peresastega mahu (Eurhynchium angustirete)

 in na vejah črnega bezga me presenetijo sedeči kupčki mahu iz roda atrihum (Atrichum sp.).

Vračajoč se proti vstopni točki mojega današnjega sprehoda v krošnji hrasta opazim še kobulasta soplodja navadnega bršljana (Hedera helix).

Je vrsta vednozelene vzpenjavke, ki z razvitimi plodovi v zimskem času in spomladi nudi potrebno hrano pticam. Plodovi so za človeka strupeni, sama rastlina pa ima pomembno mesto v ljudski medicini za zdravljenje kožnih bolezni, belega toka, revmatizma, protina. Pospešuje tudi izločanje žolča. Svež bršljanov sok se uporablja za odstranjevanje bradavic. Uporaba vseh zelišč mora biti skrajno previdna saj so znani zaradi napačne uporabe tudi smrtni primeri.