Navadna kalina Ligustrum vulgare

Navadna kalina

Značilnosti

Grmovnica. Doseže višino do 3 m.

Vrsta Grmi (nanofanerofiti)
Življenjski prostor Gozdni rob, Svetli gozd
Velikost do 3 m

Opis

Ima številne pokončne, šibaste, slabo razvejene poganjki in dobro razvit koreninski sistem. Skorja na mladih poganjkih je gola, sivorjava in posuta s svetlejšimi lenticelami, na debelejših debelcih potemni in plitvo vzdolžno razpoka. Brsti so navzkrižno razporejeni, drobni, jajčasti in zašiljeni. Listi so enostavni, podolgovato suličasti in celorobi, kratkopecljati, dolgi do 7 cm in široki do 3 cm, nekoliko usnjati in ob milih zimah ostanejo na vejah še precej dolgo, v zavarovanih legah pogosto celo vso zimo. V ovršnih, 6- 8 cm dolgih latastih socvetjih združeni cvetovi so dvospolni, drobni, čaša je nerazločno 4-zoba, venec lijast, 5 mm dolg in bel. Cvetovi oddajajo neprijeten vonj. Plodovi dozorijo od avgusta do oktobra in ostanejo na vejah še dolgo pozimi. Plod je okrogla, 5-10 mm debela, bleščeča se, sočna črna jagoda, ki vsebuje 2-4 rjava semena. Največkrat raste na svežih, globokih humoznih tleh z nekoliko bazično reakcijo, a prenese tudi revnejša rastišča. Ustrezajo ji stalno vlažna tla, raste pa tudi na suhih rastiščih. Je toploljubna rastlina, ki pa jo zimski mraz ne prizadene. Ker je polsvetloljubna vrsta, ji premočno zasenčenje ne ustreza, dobro prenaša onesnažen mestni zrak. Navadna kalina je naravno razširjena po skoraj vsej Evropi, razen na severu, najdemo jo tudi v Mali Aziji in na Kavkazu. Avtohtono raste po vsej Sloveniji od nižin do gorskega pasu, najpogosteje v hrastovih gozdovih v nižinah in gričevju. Raste po gozdovih, gozdnih robovih, omejkih, ob stezah in poteh, pogosto je sajena.

Navadna kalina

na habitatu Temenica

Cveti junija in julija.

Prikaži na zemljevidu

Map?
SPECIAL ogr.

OK

Spletna stran za svoje delovanje uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Z uporabo te spletne strani soglašate, da se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij